Flovac Sistem Vakuumske Kanalizacije
FLOVAC je z uporabo vakuumske tehnologije strokovnjak na področju reševanja problemov z odpadno vodo v specifičnih geografskih območjih in območjih, ki so okoljsko občutljiva oziroma zaščitena.
Inženirji globalnega podjetja Flovac razumejo pomembnost lokalnih in projektnih problemov, pa naj bodo to možnosti poplav, potresov, terenske specifičnosti, skrb za okolje in drugo.
Flovac-ova raziskovalna in razvojna ekipa se je osredotočila na iskanje rešitev problemov z odpadno vodo in kanalizacijo z uporabo vakuumske tehnologije. Ta vključuje tudi uporabo nadzornega sistema (monitoring) ter varčevanje z energijo in vodo.
Prednost podjetja je v sistemskem pristopu k vsakem projektu, ki vključuje sodelovanje od zasnove do operativne odličnosti.
Naše storitve vključujejo: idejno zasnovo vakuumskega kanalizacijskega sistema z ocenitvijo vrednosti investicije, načrtovanje in dimenzioniranje vakuumske postaje ter cevovodnega omrežja, revizije projektov, projektno vodenje, vzdrževanje in obratovanje sistemov, pomoč in usposabljanje osebja ob zagonu sistemov, tehnično pomoč in konzultacije, oskrbo z rezervnimi deli itd.
Sistem vakuumske kanalizacije je sistem, ki za odvajanje odpadnih vod uporablja razliko zračnega pritiska ter težnost. Odplake se iz podtačnih (vakuumskih) jaškov skozi cevovodno omrežje odvajajo do vakuumskega rezervoarja v vakuumski postaji, od tam pa se prečrpajo do točke izpusta. Odplake saržno vstopijo v sistem, ko se v vakuumskem jašku odpre Flovac batni vakuumski ventil in odplake posesa v vakuumski cevovod. Ventil je odprt kratek čas, v katerem po sesalni cevi poleg odplak v sistem vstopi tudi atmosferski zrak, kateri v cevovodu ekspandira in transportira sarže odplak v smeri proti vakuumski postaji.
Vakuumski jašek predstavlja stičišče med klasičnim gravitacijskim odvodnjavanjemje objektov in sistemom vakuumske kanalizacije. Jašek je razdeljen na dva dela: v zgornji, čisti del je vgrajen 90 mm (3-inch) Flovac batni vakuumski ventil z vso opremo, spodnji del pa je namenjen zbiranju odpadne vode.
Ko se pribljižno 40 litrov odpadne vode zbere v spodnjem delu vakuumskega jaška, povišan tlak v senzorski cevi aktivira krmilnik, ta pa odpre vakuumski ventil tako, da se bat ventila, ki predstavlja zaporni element, prestavi v zgornjo pozicijo. Odplake in nato atmosferski zrak se vsrkajo v vakuumski cevovod s hitrostjo 4-6 metrov/sekundo, ob tem pa v jašku ni ostanka plinov, zato ne more priti do eksplozije.
Do tukaj ves sistem deluje pnevmatsko, zato ni zahtevane nobenega energetskega napajanja.
Flovac-ovi polietilenski (PE) jaški so v dva dela razdeljeni iz higienskih razlogov, saj vmesna platforma vzdrževalcu sistema zagotavlja, da ob posegih v čisti del jaška z opremo ne pride v stik z odplakami.
Flovac ventil je izdelan predvsem iz PP-H polipropilena in ima notranji premer 78 mm (3.07 “). Predvidena življenjska doba ventila je 50 let in zahteva vsakih 10 let le menjavo manjših, obrabljivih delov.
Ventil in krmilnik sta bila narejena z mislijo na lažje delo vzdrževalca vakuumske kanalizacije. Krmilnik je zaradi lažjega vizuelnega pregleda narejen iz prozornega materiala in se na vakuumski ventil namesti brez orodja s preprostim zatičem, zgornji del vakuumskega ventila pa se v slučaju blokad preprosto odvije iz telesa ventila, prav tako brez orodja.
Na ohišje ventila je možno namestiti senzorski modul, ki omogoča popoln nadzor nad delovanjem vakuumskega ventila (monitoring). Vzdrževalci lahko na daljavo preverijo morebitne napake, ugotovijo infiltracijo, analizirajo preteklo delovanje ipd.
Cevovodno omrežje vakuumske kanalizacije je narejeno iz PE (polietilenskih) ali PVC cevi, ki tvorijo absolutno vodotesen sistem. Polagajo se v t.i. žagastem profilu z rahlim padcem v smeri proti vakuumski postaji in so položene v maksimalno plitke gradbene jarke, kar pomeni nižke gradbene stroške v primerjavi z gravitacijsko kanalizacijo. Vsak vertikalni skok na profilu predstavlja hidravlično izgubo in skupno število teh skokov omejuje razdaljo celotnega omrežja.
Dobro zasnovan sistem se lahko razteza po 5 km v vsako smer od vakuumske postaje. Pomembno je, da so 
vakuumski jaški enakomerno razporejeni in da je s tem v omrežju zagotovljeno dovolj atmosferskega zraka za transport odplak.
Večina sistemov je zasnovanih s 3-5 glavnimi vakuumskimi linijami. To zagotavlja enakomerno porazdelitev pretokov in dobro učinkovitost delovanja.
V vakuumski postaji je nameščen vakuumski rezervoar, v katerem se zbirajo odplake, tlačne črpalke, ki prečrpajo odplake v čistilno napravo, vakuumske črpalke, ki preko vakuumskega rezervoarja ustvarjajo vakuum v celotnem sistemu ter krmilni in merilni elementi, ki omogočajo popolnoma avtomatsko delovanje vakuumske postaje. Sistemski vakuum povprečno znaša med 0,5 – 0,7 bara.
Če je potrebno, se lahko odplake iz vakuumske postaje prečrpajo tudi 16 km ali dlje do čistilne naprave, pozornost je treba posvetiti pravilnemu načrtovanju in dimenzioniranju.